Revus (2006) 6
1. Bojan Bugarič, Formalna vs. vsebinska demokracija. O vlogi pravne države v Sloveniji, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2006) 6, 7–12.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF 
___________________________________________________________________
2. Mitchel Lasser, O treh modelih sodniškega nadzora, razpravljanja in pravosodne legitimnosti: Sodišče Evropskih skupnosti, francosko Kasacijsko sodišče in Vrhovno sodišče ZDA (prev. Andrej Kristan), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2006) 6, 13–56.
Celotno besedilo slovenskega prevoda: PDF
Celotno besedilo angleškega izvirnika: PDF 
(Jean Monnet Working Papers 1/2003)
POVZETEK: Razprava predstavlja in povzema avtorjevo novoizdano knjigo, ki primerja argumentativne prakse Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu, francoskega Kasacijskega sodišča in Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Francosko Kasacijsko sodišče prvenstveno gradi na institucionalnem porajanju sodniškega nadzorstva, razpravljanja in pravosodne legitimnosti; Vrhovno sodišče Združenih držav se v osnovi naslanja na argumentativni pristop; Sodišče ES pa temelji na mešanem načinu, ki deloma uporablja oba osnovna vzorčna izvira legitimnosti pravosodnega odločanja – Evropsko sodišče torej združno uporablja tako francoski »institucionalni« model kot ameriškega »argumentativnega«.
Profesor Lasser zatrjuje, da so ustaljeni načini razpravljanja, institucionalne ureditve in konceptualni ustroji teh treh sodišč najbolje razumljivi, če se osredotočimo na temeljne strukturne posebnosti, ki ločujejo francosko in ameriško obliko pravosodnega diskurza. Osnovna razlika je, preprosteje povedano, v tem, da francoski model svoje argumentiranje cepi na dve razpravni okolji (od katerih je le eno – silogistična francoska sodna odločba – dosledno predstavljeno javnosti), medtem ko ameriški model svoja dva načina argumentiranja medsebojno prepleta v enem in istem javnem prostoru, točneje, v sami sodni odločbi (sodnem mnenju). Sodišče ES ohranja razcepljeni francoski razpravni model, vendar pa ga tudi omehča s privzemanjem sistematične, metateleološke oblike razlogovanja (argumentacije), ki jo javno razkrije tako v svoji sodni odločbi kot v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca.
KLJUČNE BESEDE: [kmalu]
___________________________________________________________________
3. Tanja Petelin, Vloga Kasacijskega sodišča v francoskem pravnem sistemu, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2006) 6, 57–71.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Avtorica v prispevku predstavi ureditev in delovanje Kasacijskega sodišča ter različne vloge, ki jih ima v francoskem pravnem sistemu. Pri tem izpostavi predvsem dejstvo, da ima KS danes ob prvotno zamišljeni vlogi kot vrh civilnopravdnega in kazenskega sodstva, ki skrbi za pravilno uporabo prava in za poenotenje sodne prakse, tudi vlogo soustvarjalca prava. Francoska sodišča namreč pod taktirko Kasacijskega sodišča s svojo kreativnostjo v uporabi in razlagi prava odločilno pripomorejo k oblikovanju pravnega sistema. Avtorica potem predstavi doktrinarna nesoglasja glede pravne narave sodne prakse, predvsem glede vprašanja, ali pomeni formalni pravni vir ali ne. Ugotavlja tudi, da je obravnava vprašanja pravne narave sodne prakse po konceptu formalnih pravnih virov neproduktivna in da bi se bilo vprašanja treba lotiti drugače. Sklene s predstavitvijo dejanskega stanja v francoskem pravnem okolju, ki kaže na to, da sodna praksa v Franciji de facto pomeni del pozitivnega prava.
KLJUČNE BESEDE: [...]
___________________________________________________________________
4. Mirjam Škrk, Ustavnosodna presoja mednarodnih pogodb, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2006) 6, 73–96.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Mednarodne pogodbe so nepogrešljiv del sodobnega mednarodnega prava. Kot posledica državne suverenosti na področju sklepanja mednarodnih pogodb velja zelo visoka stopnja avtonomije pogodbenic. Hkrati je načelo eno najpomembnejših načel mednarodnega prava pacta sunt servanda. Kršitev mednarodne pogodbe ima za posledico odgovornost držav.
Večina demokratičnih ustav, vključno s slovensko ustavo, mednarodnemu pravu prizna primat nad notranjim. Vendar je z vidika notranjega pravnega reda nacionalna ustava najvišji pravni akt. To velja tudi za Ustavo Republike Slovenije. Namen ustavnosodne presoje mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prevzeta mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo.
Slovenska ustava v drugem odstavku 160. člena (pristojnost Ustavnega sodišča) ureja le predhodno (a priori) presojo ustavnosti mednarodnih pogodb. Mnenje o predhodni presoji mednarodne pogodbe, ki je v postopku ratifikacije, ustavno sodišče izreče na zahtevo predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora. Mnenje je za državni zbor obvezujoče. Če ustavno sodišče ugotovi protiustavnost katere od določb mednarodne pogodbe, je državni zbor ne sme ratificirati. Če ustavno sodišče ugotovi, da mednarodna pogodba ni v neskladju z ustavo, pa se državni zbor odloči, ali jo bo ratificiral ali ne. Ustavno sodišče je opravilo predhodno presojo ustavnosti mednarodne pogodbe v štirih primerih. Ti so podlaga za analizo izbranih ustavnopravnih in mednarodnopravnih vprašanj, ki so se pojavila med presojo.
Na temelju svoje prakse je ustavno sodišče razvilo tudi posredno (a posteriori) presojo ustavnosti mednarodnih pogodb prek presoje akta o ratifikaciji, s katerim je bila mednarodna pogodba sprejeta v notranji pravni red. Vsebinsko presojo je ustavno sodišče opravilo le enkrat. Ugotovilo je, da uredba vlade o ratifikaciji mednarodnega sporazuma ni v neskladju z ustavo. Sicer pa je pobude zavrglo ali zavrnilo kot očitno neutemeljene.
Na podlagi prakse ustavnega sodišča je ugotovljeno, da je predhodna presoja mednarodne pogodbe učinkovitejše pravno sredstvo za nadzor ustavnosti mednarodnih pogodb od naknadne presoje. Slednja zahteva namreč določeno stopnjo zadržanosti ustavnega sodišča, ker gre za že uveljavljeno mednarodno pogodbo, na učinke katere proti drugim pogodbenicam ustavno sodišče ne more poseči. Država je dolžna mednarodno pogodbo, tudi če ustavno sodišče morda ugotovi njeno protiustavnost izpolniti v dobri veri, sicer stori mednarodni delikt.
KLJUČNE BESEDE: [...]
___________________________________________________________________
5. Zarja Čibej, Pregled sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice glede pravice do molka, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2006) 6, 123–134.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: V prispevku avtorica predstavi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice na temo pravice do molka. Avtorica uvodoma ugotavlja, da Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ureditev dokaznih pravil načeloma prepušča notranjim pravnim sistemom držav podpisnic Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (Konvencija). Poleg tega ESČP presoja poštenost postopka kot celote in le redko dopustnost oziroma poštenost posameznih dokazov. Kljub temu pa je ESČP na področju pravice do molka razvilo nekaj zelo konkretnih standardov, ki so podrobno predstavljeni v prispevku. Avtorica v zaključku ugotavlja, da sta slovenska kazenskopravna ureditev in dosedanja sodna praksa ustrezni glede na standarde ESČP, vendar opozarja, da lahko postopanje državnih organov v skladu z novelo ZKP-E v določenih primerih sproži vprašanje skladnosti s Konvencijo.
KLJUČNE BESEDE: [...]
___________________________________________________________________
6. Dominika Švarc, Teror prava: človekove pravice v globalni vojni proti terorizmu, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2006) 6, 135–147.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Mednarodni terorizem je brez dvoma najresnejša sodobna varnostna grožnja, ki napada samo bistvo načel in vrednot, na katerih temeljijo liberalne demokratične družbe: življenje, svobodo, dostojanstvo, varnost. Hkrati pa so nekatere vlade pripravljene te iste vrednote žrtvovati v imenu metaforične globalne vojne proti terorju in pozabljajo, da je tako z vrednotnega kot s strateškega vidika spoštovanje človekovih pravic osnova učinkovitega boja proti terorizmu. Tudi britanska vlada se je v letih po enajstem septembru pridružila paranoičnemu uveljavljanju vedno novih protiterorističnih ukrepov, katerih legitimnost je z vidika spoštovanja človekovih pravic posebej sporna. Ta članek obravnava dva kritična vidika britanske protiteroristične zakonodaje: problematično omejevanje pravice do svobode ter posredno kršitev prepovedi mučenja z uporabo z mučenjem pridobljenih dokazov v sodnih postopkih, s spornimi pripornimi centri ter zadnje čase z izigravanjem prepovedi deportacije oseb v države, kjer bodo verjetno izpostavljene mučenju ali drugemu okrutnemu ravnanju.
KLJUČNE BESEDE: [...]
___________________________________________________________________
Revus – Revija za evropsko ustavnost
je prva slovenska revija za ustavno pravo
___________________________________________________________________
Urednika: Andraž Teršek in Andrej Kristan
Mednarodni uredniški svet: Manuel Atienza, Dominique Breillat, Bojan Bugarič, Franc Grad, Riccardo Guastini, Igor Kaučič, Rudi Kocjančič, Rajko Knez, Ivan Kristan, Peter Krug, Arne Mavčič, Eric Millard, François Ost, Marijan Pavčnik, Ciril Ribičič, Branko Smerdel, Franc Testen, Roberto Toniatti, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič
Založba: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije
Izdajatelj: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije v sodelovanju z Društvom za ustavno pravo Slovenije
