Revus (2008) 7
1. Vesna Bergant Rakočević, Osebnosti in rivalstva, ki so zaznamovali Slovenijo?, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 7–9.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF 
___________________________________________________________________
2. Saša Zagorc, Nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijama župana in podžupana, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 11–22.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Nezdružljivost funkcije na državni in lokalni ravni je določena, da se preprečijo opravljanje dvojnega mandata in druge oblike konflikta interesov ter zavaruje samouprava lokalne skupnosti. Obravnavano dvojno oziroma celo trojno funkcionarstvo poslancev samo po sebi ni neustavno in nezakonito, vendar gre pri tem za interesno nezdružljivost vlog, v katerih ti dvojni ali trojni funkcionarji sočasno nastopajo. Nezmožnost državnega zbora, da vprašanje nezdružljivosti funkcije uredi v skladu s temeljnimi načeli v državi (ravnovesje oblasti, avtonomija lokalne samouprave, predstavniška demokracija), nas vodi k prepričanju, da je moč poslanskega lobija za zdaj še prevelika, medtem ko je politična kultura javnosti prešibka, da bi preprečila še nadaljnje korake zakonodajalca. Pomemben vidik nezdružljivosti funkcije je v tem, da bi se posamezniki morali zavedati, da opravljanje več na volitvah pridobljenih funkcij ni privilegij, temveč zaveza in dolžnost, da jih opravljajo kakovostno in predano. Paradoks se kaže v tem, da posameznik, ki se tega zaveda, pravil o nezdružljivosti funkcije sploh ne potrebuje. Pričujoči prispevek je prirejen del doktorske disertacije, ki jo je avtor uspešno zagovarjal februarja 2008.
KLJUČNE BESEDE: nezdružljivost funkcije, mandat, poslanci, župan, podžupan, lokalna samouprava, delitev oblasti
___________________________________________________________________
3. Luka Tičar, Sodobni koncept delovnopravnega varstva. Analiza sklepa VS VIII Ips 129/2006 z dne 18. decembra 2007 in njegov ustavnopravni kontekst, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 23–34.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Avtor obravnava fenomenologijo delovnopravnega varstva v sodobnem delovnem pravu in razpravlja o tem, pri tem pa posebno pozornost namenja položaju tistih posameznikov, ki dela ne opravljajo v okviru delovnega razmerja. Uvodni prikaz pravnih vprašanj namenja lažjemu razumevanju predstavitve najnovejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS na tem področju. Sledi ugotovitev, da sodna praksa uporablja v tem prispevku predstavljene vzvode za preseganje marginalnih situacij v sferi dela, vzvode, favorizirane tudi v mednarodnopravnem okolju. Predstavljena je osrednja pravna podlaga za sprejem odločitve Vrhovnega sodišča, slovenska zakonodaja pa ocenjena kot bistveni dejavnik razvoja sodobne delovnopravne misli. Ob koncu je nakazana ustavnopravna razsežnost fenomena delovnopravnega varstva.
KLJUČNE BESEDE: delovnopravno varstvo, pogodbeno delo, delovno razmerje, načelo primarnosti dejstev, socialna država
___________________________________________________________________
4. Andraž Teršek, Deontološko (samo)razumevanje ustavnosodnih pristojnosti. S Habermasovim načelom univerzalizacije, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 35–49.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Značilnosti proceduralno-materialne teorije legitimnosti, usmerjene k pogojem, kriterijem in okoliščinam za sprejemanje najboljših možnih odločitev, naj bi se prilegale sodobnemu evropskemu konstitucionalizmu. Ustavno sodstvo ima pri tem posebno vlogo in pomen. Razlog za legitimnost njegovih pravotvornih pristojnosti gre iskati v legitimnosti temeljnih pravic in svoboščin. Razumeti jih gre deontološko kot norme, in ne teleološko kot vrednote. Kot pravi Habermas, je samo norme namreč mogoče univerzalizirati kot veljavne in kot »enako dobre« za vse. Zamenjava logike moči za moč logike naj bi bila univerzalni pogoj za njihovo univerzalnost. Metodološko (samo)razumevanje ustavnosodnega odločanja naj bi bilo zato deontološko, kot odločanja na temelju norm, z normami in o normah, sposobnih univerzalizacije. In ne teleološko. Enako naj bi veljalo za strasbourško sodišče.
KLJUČNE BESEDE: ustavno sodišče, ustavna demokracije, pravice in svoboščine, univerzalizacija, univerzalnost temeljnih pravic, proceduralnomaterialna teorija legitimnosti, Habermas
___________________________________________________________________
5. Andrej Kristan, Razpravna ali institucionalna legitimnost posamezne (ustavno)sodne odločitve. K desetletnici odločbe U-I-12/97, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 51–86.
Celotno besedilo slovenskega izvirnika: PDF
POVZETEK: Obrazložitev iz doslej najznamenitejše odločbe slovenskega ustavnega sodišča še ni bila predmet celovite in podrobne razčlembe. O njej se je veliko pisalo tako v strokovnem tisku kot v dnevnem časopisju, vendar deset let kasneje tu ne povzema izrečenega. Na njenem primeru avtor predstavi jasen in lahko uporabljiv model, namenjen poglobljenim razčlenitvam posameznih (ne zgolj) ustavnosodnih odločitev in oceni legitimnosti sodniških utemeljitev. Jedro besedila je prevod naloge: Analisis del caso U-I-12/97 de la Corte constitucional Eslovena, s katero je avtor v oktobru 2007 na pravni fakulteti univerze v Alicanteju končal specialistični študij pravne argumentacije. Bistveni deli odločbe so v celoti navedeni v preglednicah ob besedilu, zato njihovo poprejšnje poznavanje ni nujno potrebno. Kljub temu pa koristi, če si bralec spomin na odločbo in ločena mnenja poprej osveži.
KLJUČNE BESEDE: ustavnosodna odločba, referendum o volilnem sistemu, obrazložitev (utemeljitev), pravna argumentacija (sklepanje), legitimnost, Toulmin, Atienza
___________________________________________________________________
6. Alf Ross, Tû-tû (prev. Andrej Kristan), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 87–100.
Celotno besedilo slovenskega prevoda: PDF
Celotno besedilo angleškega izvirnika v Scandinavian Studies in Law: PDF 
POVZETEK: V enem najznamenitejših pravoslovnih člankov Ross opiše namišljeno južnopacifiško otoško družbo, v kateri so v veljavi naslednja pravila : (1) Če moški občuje s taščo, postane tû-tû. (1’) Če kdo jé za poglavarja pripravljeno hrano, postane tû-tû. (1’’) Če kdo … (2) Če je neka oseba tû-tû, se mora podvreči obredu očiščenja.
Po Rossu, vidnem predstavniku skandinavskega pravnega realizma, je resničnost trditve, da je nekdo tû-tû, mogoče preveriti bodisi z dokazovanjem prvega ali pa drugega stanja stvari, tj. z resničnostjo pogojujočih dejstev (npr. moški občuje s taščo) ali z nastopom pogojene pravne posledice (podvreči se mora obredu očiščenja). To drži, pravi Ross, čeprav je beseda tû-tû sama jasen znak vraževerja in popoln nesmisel. Pravzaprav bi se omenjeni besedi kdo lahko tudi izognil, saj je povsem jasno, da ne glede na to, kaj tû-tû pomeni, in celo če ne pomeni prav ničesar, zgornja dva izreka (1 in 2), združena v skladu z običajnimi pravili logike, natančno ustrezata naslednjemu izreku: (3) Če kdo jé za poglavarja pripravljeno hrano, se mora podvreči obredu očiščenja.
Podobno vlogo kot beseda »tû-tû«, razlaga Ross, imajo naši pravni pojmi kot »lastništvo«, »terjatev«, »ozemlje«, »zakonska zveza« idr., kadar jih uporabljamo v pravnem jeziku; to so besede brez pomena, tj. brez vsakršnega pomenskega ozira. Namenu služijo samo kot tehnika ponazarjanja; kot vezni člen in ponazorovalni pripomoček, ki nam omogoča, da z manj besedami povemo več. Poznamo, na primer, celo vrsto pogojujočih dejstev (pravnih dejstev) Di, ki porajajo lastništvo L: nakup, prilastitev ničje stvari, dedovanje ipd. Poznamo tudi celo vrsto pogojenih pravnih posledic Pi, ki izhajajo iz lastništva L: terajatev na izročitev stvari proti tistim, ki to stvar posedujejo brez ustreznega naslova, terjatev za škodo proti tistim, ki stvar krivdno poškodujejo ipd.
Po Rossu lastništvo L pomeni le sistematično povezavo, ki pove, da vsako posamezno pogojujoče dejstvo porodi celo skupino pravnih posledic ali da je, z drugimi besedami, kumulativna množica pravnih posledic povezana z disjunktivno množico pogojujočih dejstev. To sporočanjsko vlogo pa bi pravniški jezik opravil, četudi bi pojem »pravic«, »lastništva«, »zakonske zveze« itd. nadomestili ali s »kranjsko klobaso« ali s »tû-tû« ali s katero koli drugo besedo.
KLJUČNE BESEDE: pojem in vloga »pravice«, pomenski ozir, pravno umevanje (sklepanje), silogizem, skandinavski pravni realizem, Hare, predpisujoči in opisujoči jezik
___________________________________________________________________
7. Xavier Aurey, Anne-Sophie Denolle, Marie Rota in Vincent Souty, Kronika francoskega ustavnega prava. Januar 2007–marec 2008 (prev. Nastasja Suhadolnik in Jan Jeram), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 101–109.
Celotno besedilo slovenskega prevoda: PDF
Celotno besedilo francoskega izvirnika: [kmalu] 
POVZETEK: V Franciji so v tem obdobju spremenili ustavo. Vanjo so bili vneseni popolna prepoved smrtne kazni in nekaj popravkov, ki jih je zahtevala ratifikacija Lizbonske pogodbe. Spremenjena je bila tudi ureditev odgovornosti predsednika republike. Poleg tega je francoski ustavni svet v postopku (predhodne) presoje ustavnosti zakonov sprejel nekaj opaznih odločitev: preprečevanje kriminalitete, varnostno pridržanje, nadzor imigracije, povratništvo. V njih je z uporabo tehnike »ciljev ustavne veljave« večinoma omogočil takšne razlage ustave in zakonov, ki zahtevajo tehten premislek.
KLJUČNE BESEDE: blok ustavnosti, ustavni svet, presoja ustavnosti, cilji ustavne veljave, temeljna načela, priznana z zakoni republike, smrtna kazen, imuniteta predsednika, povratništvo, ukrep varnostnega pridržanja, mladoletniška kriminaliteta, Lizbonska pogodba
___________________________________________________________________
8. Stefan Häußler, Meje dopustnosti tajnih spletnih preiskav. Sodba zveznega ustavnega sodišča 1 BvR 370/07 (prev. Katja Plauštajner), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 111-113.
Celotno besedilo slovenskega prevoda: PDF
Celotno besedilo nemškega izvirnika: [kmalu] 
POVZETEK: V članku je predstavljena nedavna sodba nemškega Ustavnega sodišča glede pravne ureditve tajnih spletnih preiskav, ki jih izvede oblastni organ v boju proti teoririzmu. Sodišče odloči, da so spletne preiskave načeloma dovoljene, a vendar razglasi neustavnost preizkušene zakonske ureditve zaradi nesorazmernosti. Glede na pomembnost podatkov, ki jih hranimo na osebnih računalnikih, mora biti dostop do teh podatkov omejen z zahtevo po konkretni nevarnosti. Zavarovati pa je treba tudi podatke, ki izhajajo iz posameznikovega osebnega življenja. Sodba tako daje temeljnim pravicam prednost pred interesi preiskave.
KLJUČNE BESEDE: Nemčija, ustavnosodno pravotvorje, pravica do zasebnosti, komunikacijska zasebnost, internet, tajno preiskovanje računalnikov, terorizem
___________________________________________________________________
9. Samo Bardutzky, Odvzem prostosti prosilcem za azil. Sodba ESČP v primeru Saadi proti Združenemu kraljestvu, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2008) 7, 115–127.
Celotno besedilo slovenskega prevoda: PDF
POVZETEK: Članek analizira sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Saadi proti Združenemu kraljestvu, ki se ukvarja z vprašanjem omejitve posega v pravico do osebne svobode po 5. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah zaradi preprečitve nedovoljenega vstopa v državo. V aktualni diskusiji o odvzemu prostosti prosilcem za azil so pomembni razlogi, zaradi katerih je sodišče v analiziranem primeru zaključilo, zakaj konvencija ni bila kršena, predvsem ugotovitve, da odvzem prostosti ni bil arbitraren, da lahko vstop pritožnika v državo štejemo za nedovoljen in da konvencija ne zahteva, da bi bil odvzem prostosti nujen oziroma sorazmeren. V zvezi z načelom sorazmernosti članek kratko primerja tudi varstvo pravice do osebne svobode v slovenski ustavni ureditvi.
KLJUČNE BESEDE: pravica do osebne svobode, odvzem prostosti, omejitev gibanja, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropsko sodišče za človekove pravice, odklonilno ločeno mnenje, prosilci za azil, begunci, načelo sorazmernosti, ustava
___________________________________________________________________
Revus – Revija za evropsko ustavnost
je prva slovenska revija za ustavno pravo
___________________________________________________________________
Urednika: Andraž Teršek in Andrej Kristan
Mednarodni uredniški svet: Manuel Atienza, Dominique Breillat, Bojan Bugarič, Franc Grad, Riccardo Guastini, Igor Kaučič, Rudi Kocjančič, Rajko Knez, Ivan Kristan, Peter Krug, Arne Mavčič, Eric Millard, François Ost, Marijan Pavčnik, Ciril Ribičič, Branko Smerdel, Franc Testen, Roberto Toniatti, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič
Založba: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije
Izdajatelj: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije v sodelovanju z Društvom za ustavno pravo Slovenije
