Revus (2009) 11
1. Ciril Ribičič, Uvodnik ob prvi regionalni številki, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 7-8.
Preberi PDF
___________________________________________________________________
2. Mijat Šuković, Tri različita ustavna uređenja Crne Gore. Od razbijanja šestočlane jugoslovenske federacije (1992.) do sada (2009.), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 9–43.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: V prispevku z naslovom Tri različne ustavne ureditve avtor kritično prikazuje in analizira tri etape razvoja ustavnosti Črne gore: najprej kot republike, članice Zvezne republike Jugoslavije (1992–2002), nato kot države, članice državne skupnosti Srbije in Črne gore (2002–maj 2006), in končno kot samostojne in neodvisne države, ki je mednarodnopravno priznana. Ključni trenutek osamosvojitve je bil, ko je bila aprila 2006 na referendumu dosežena in za pol odstotka presežena neobičajna in od zunaj vsiljena rešitev, po kateri je za bila osamosvojitev potrebna 55-odstotna večina oddanih glasov (pod pogojem, da se referenduma udeleži več kot polovica vseh upravičencev). Temu sta sledila razglasitev neodvisnosti in sprejem ustave v letu 2007. Ta je vzpostavila enotno večnacionalno državo, ki zagotavlja varstvo širokega kataloga človekovih pravic in svoboščin. Besedilo je objavljeno v črnogorskem izvirniku.
KLJUČNE BESEDE: Črna gora, ustavni razvoj, neodvisnost, referendum o samostojnosti
___________________________________________________________________
3. Kasim Trnka, Specifičnosti ustavnog uređenja Bosne i Herzegovine. Nastanak – realizacija – perspektive, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 45–71.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Pod naslovom Posebnosti ustavne ureditve Bosne in Hercegovine avtor problemsko prikazuje in kritično ocenjuje veljavno (daytonsko) ustavno ureditev. Pravi, da gre za oktroirano ustavo. Ta ustava je sicer odločilno prispevala k vzpostavitvi in ohranjanju miru v Bosni in Hercegovini, vendar je v mnogočem zastarela in neustrezna za državo, ki se poskuša vključiti v Evropsko unijo in Nato. Po avtorjevem mnenju je v veljavni ureditvi prevelik poudarek dan konstitutivnim narodom, premajhen pa vzpostavitvi demokratičnih standardov, brez katerih je težko govoriti o sodobni demokratični evropski državi. V sklepnem delu podaja avtor omejen, po njegovem prepričanju realističen program najbolj nujnih ustavnih sprememb, ki bi lahko prispeval k vzpostavitvi Bosne in Hercegovine kot normalne evropske demokratične države. Članek objavljamo v izvirniku v bosanskem jeziku.
KLJUČNE BESEDE: Bosna in Hercegovina, Daytonski sporazum, ustavni razvoj, Federacija BiH, Republika srbska, konstitutivni narodi
___________________________________________________________________
4. Dženeta Miraščić in Zlatan Begić, Pravna priroda bosanskohercehovačkog pluralnog društva i najznačajnije specifičnosti njegovog savremenog ustavnog uređenja, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 73–96.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Politična prihodnost mednarodne skupnosti usmerja razvojne tokove o odnosu med državljansko (individualno) in nacionalno (kolektivno) identiteto. Danes ni mogoče govoriti o demokraciji in demokratičnih načelih z vidika katerekoli družbeno-politične skupnosti, če ona, na kakršenkoli način in v kateremkoli obsegu zanika značaj individuuma v procesu ustvarjanja in oblikovanja sodobnih družbeno-političnih odnosov. Poleg številnih zahtev, ki jo nanjo naslavljajo kot na primarni subjekt mednarodnopravnega reda in ki so povezane z določenimi trajnimi procesi državno-pravnega prilagajanja sodobnim mednarodnim odnosom, se moderna država nacij sooča tudi z velikim izzivom notranje narave – s pojavom multikulturnih (pluralnih) družb, ki s seboj prinašajo tudi novo posledico. Namreč, vsaka sodobna država nacij predstavlja sočasno tudi skupnost državljanov in “skupnost skupnosti” (skupnost narodnih/etničnih skupnosti), ker se z oblikovanjem različnih družbenih organizacij in asociacij omogoča posamezniku, da laže uresničuje pravice in svoboščine. Po drugi strani pa se zaradi teh istih organizacij in asociacij posameznik srečuje z omejitvami svobodnega ravnanja. Članek objavljamo v bosanskem izvirniku.
KLJUČNE BESEDE: pluralna družba, multikulturnost, liberalizem, konstitutivnost, konstitutivni narodi, ustavna ureditev
___________________________________________________________________
5. Branko Smerdel, Parlamentarni sustav i stabilnost hrvatskog ustava. Slijede li nakon predsjedničkih izbora promjene ustrojstva vlasti?, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 97–126.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: V razpravi z naslovom Parlamentarni sistem in stabilnost hrvaške ustave se avtor zavzema za ohranjanje hibridnega modela parlamentarnega sistema in nasprotuje predlogom, da vsakokratna zamenjava nosilcev najvišjih državnih funkcij povzroči poskuse spreminjanja tega modela, tokrat v obliki predlogov za uvedbo čistega parlamentarnega modela. Pri tem opozarja, da bi ponovno spreminjanje modela lahko po nepotrebnem destabiliziralo hrvaški ustavni sistem. Obenem se avtor zavzema za poglobljeno znanstveno razpravo o morebitnih dograditvah sistema, ki bi bila zasnovana na raziskovanjih, povezanih z delovanjem tega sistema na Hrvaškem, in proučevanju izkušenj parlamentarnih sistemov drugih držav. Prispevek objavljamo v hrvaškem izvirniku.
KLJUČNE BESEDE: Republika Hrvaška, ustavne spremembe, parlamentarni sistem, predsedniški sistem, stabilnost ustave
___________________________________________________________________
6. Bosa Nenadić, Ustavni sud Republike Srbije. U svetlu ustava iz 2006. godine, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 127–150.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Avtorica v članku prikazuje ustavni položaj, pristojnosti in vlogo Ustavnega sodišča Republike Srbije, ki se uvršča med ustavna sodišča z najširšimi pristojnostmi. To sodišče ima dolgoletne izkušnje pri uresničevanju ustavnosodnega nadzora ustavnosti, medtem ko je na področju varstva človekovih pravic na podlagi ustavnih pritožb še bolj na začetku poti. Avtorica kritično prikazuje in analizira tudi specifičen mešani model volitev in imenovanja ustavnih sodnikov, ki vodi do nehomogene sestave sodišča. Poleg tega na zgoščen način prikazuje veljavno ureditev v ustavi in ustavnosodno razlago njenih določb. Članek objavljamo v srbskem izvirniku.
KLJUČNE BESEDE: Srbija, ustavno sodišče, ustavnosodni nadzor predpisov, ustavna pritožba, volitve ustavnih sodnikov
___________________________________________________________________
7. Tanja Karakamiševa, Human Rights in the Republic of Macedonia Seen Through the Lens of the Constitution and the Practice of Democracy, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 151–166.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Avtorica obravnava varstvo pravic in svoboščin v veljavni ustavni ureditvi Makedonije. Posebej se posveča vprašanju demokratičnosti ureditve in prakse na tem področju. V drugem delu razprave govori o vzrokih in posledicah eskalacije mednacionalnih sporovin izbruha nasilja, ki so pripeljali do ustavnih sprememb glede varstva pravic narodnih skupnosti. V sklepnem delu avtorica analizira uveljavljanje mednarodnih standardov varstva pravic v Makedoniji, ki si prizadeva postati članica Nata in Evropske unije. Prispevek objavljamo v angleškem izvirniku.
KLJUČNE BESEDE: Makedonija, pravice in svoboščine, mednacionalni konflikti, ustavni razvoj, varstvo pravic na mednarodni ravni
___________________________________________________________________
8. Ciril Ribičič, Veličastnih sedem. Cvetnik odločb slovenskega ustavnega sodišča, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 167–181.
Cena PDF: 6 € [dostop do članka z geslom]
POVZETEK: Avtor obravnava sedem po njegovi oceni najpomembnejših odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sprejetih med letoma 1977 in 2009. Temeljni kriterij za izbor odločitevje njihov prispevek k vzpostavljanju zahtevnejših standardov varstva človekovih in manjšinskih pravic ter omejevanju in sankcionairanju protiustavnih posegov države vanje. Po avtorjevi oceni je najpomembnejša odločba o izbrisanih, ki je sicer razkrila obotavljanja pri uresničevanju odločitev ustavnega sodišča, vendar bo na koncu zmagalo prepričanje, d aima glede razlage ustave in varstva človekovih pravic ustavno sodišče zadnjo besedo.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, ustavno sodišče, varstvo pravic, manjšinske pravice, svoboda umetniškega ustvarjanja, delitev oblasti, enakopravnost žensk
___________________________________________________________________
9. Anže Erbežnik, Vprašanje ekskluzije. Primerjava Evropskega sodišča za človekove pravice ter slovenskega in hrvaškega sistema, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 183–208.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Avtor predstavlja sistem izločitve (ekskluzije) nezakonitih dokazov v treh sistemih, in sicer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), v slovenskem sistemu in po novem hrvaškem ZKP. Pri tem se teoretično glede ekskluzije kažeta dva mogoča pristopa, in sicer: tehtanje nezakonitosti dokaza nasproti preventivnemu vplivu na delo pravosodnih organov – utilitaristično pojmovanje ekskluzije, kot ga uporablja npr. Vrhovno sodišče ZDA, ter absolutno pojmovanje ekskluzije kot izločanje nezakonitih dokazov v vsakem primeru – načelno pojmovanje ekskluzije. Od teh dveh skrajnosti je treba ločiti še tretjo možnost, ki sicer prav tako uporablja metodo tehtanja (kot pri utilitarističnem pojmovanju), vendar na kakovostno drugačen način v smislu poštenosti postopka (kot to metodo uporablja ESČP). V nadaljevanju bosta prikazani teorija, kot jo je razvilo ESČP, ter primerjava takšnega sistema s slovenskim sistemom, ki pojmuje ekskluzijo v absolutnem (če ne celo absolutističnem) smislu, ter novim hrvaškim sistemom, ki pa je zašel v skrajnost dajanja prednosti učinkovitosti pregona vsmislu »malikovanja« javnega interesa.
KLJUČNE BESEDE: izločitev (ekskluzija) nezakonitih dokazov, tehtanje, pošten postopek, Evropsko sodišče za človekove pravice, privilegij zoper samoobtožbo, ZKP, človekove pravice, pojasnjevalna dolžnost, testimonialni in netestimonialni dokazi, pravica do molka, izvedeni dokazi
___________________________________________________________________
10. Boštjan M. Zupančič, Vsebina in oblika v kazenskem pravu. Odgovor na knjižno oceno Luisa Duarteja d’Almeide, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 209–214.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Avtor v odgovoru na knjižno oceno obravnava tri izpostavljena vprašanja. 1. Kaj je pravo iz zgodovinsko razvojnega vidika, kura ali jajce? 2. Kaj je resnica v kazenskem postopku? 3. Ali je v postopku, ki ni v celoti kontradiktoren oziroma adversaren, mogoče nepristransko razsojanje? 4. Zakaj ima tudi v kazenskih postopkih rešitev spora prednost pred iskanjem resnice?
KLJUČNE BESEDE: [kmalu]
___________________________________________________________________
11. Andrej Kristan, Španska ustavnopravna kronika. Zakonski in ustavnosodni odziv na preobremenjenost ustavnega sodišča, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 11, 223–227.
POVZETEK: Sredi leta 2009 je špansko ustavno sodišče sprejelo razlagalno odločbo, v kateri je razvilo vsebino osrednjega merila za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Gre za merilo iz 50.1.b) člena Organskega zakona o Ustavnem sodišču iz maja 2007, po katerem se pritožba sprejme v obravnavo, če je ta »posebnega ustavnega pomena«. Tako zakon iz leta 2007 kot letošnja ustavnosodna odločba sta sprejeta ob izjemno visokem pripadu pritožb na ustavno sodišče. Prav zato je španska izkušnja lahko v poduk pri oblikovanju predlogov za preureditev slovenskih ustavnonadzorskih postopkov, in to tudi ob pogledu na doslej statistično zaznane učinke v Španiji.
KLJUČNE BESEDE: ustavnonadzorski (ustavnovarstveni) postopki, ustavna varstvena pritožba (kastilj. el recurso de amparo constitucional), pripad zadev, dostop do ustavnega sodišča, pozitivna selekcija, Organski zakon o ustavnem sodišču LOTC 6/2007 z dne 24. maja 2007, razlagalna odločba STC 155/2009 z dne 25. junija 2009
___________________________________________________________________
Revus – Revija za evropsko ustavnost
je prva slovenska revija za ustavno pravo
___________________________________________________________________
Urednika: Andraž Teršek in Andrej Kristan
Mednarodni uredniški svet: Manuel Atienza, Dominique Breillat, Bojan Bugarič, Franc Grad, Riccardo Guastini, Igor Kaučič, Rudi Kocjančič, Rajko Knez, Ivan Kristan, Peter Krug, Arne Mavčič, Eric Millard, François Ost, Marijan Pavčnik, Ciril Ribičič, Branko Smerdel, Franc Testen, Roberto Toniatti, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič
Založba: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije
Izdajatelj: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije v sodelovanju z Društvom za ustavno pravo Slovenije
