Revus (2009) 9
1. Rajko Knez, Ustavno načelo enakosti ne dovoljuje slabšega položaja slovenskih državljanov, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 7–9.
___________________________________________________________________
2. Dominika Švarc, Uporabljivost mednarodnega humanitarnega prava v mirovnih operacijah, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 11–27.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Članek analizira pravne negotovosti glede uporabljivosti mednarodnega humanitarnega prava v mirovnih operacijah. Medtem ko danes ni več dvoma, da mednarodno humanitarno pravo načeloma lahko ureja pravice in obveznosti mirovnih sil, kadar se te znajdejo v situaciji oboroženih spopadov, so še naprej nerešena nekatera vprašanja glede pogojev in obsega uporabe mednarodnega humanitarnega prava v mirovnih operacijah ratione personae in ratione materiae med njimi: uporabljivost mednarodnega humanitarnega prava v mirovnih operacijah pod vodstvom mednarodne organizacije, opredelitev praga oboroženega spopada, natančen obseg pravil, ki se uporabljajo v mirovnih operacijah (pravo mednarodnih ali nemednarodnih oboroženih spopadov), ter uporabljivost pravil vojaške zasedbe v mirovnih operacijah.
KLJUČNE BESEDE: mednarodno humanitarno pravo, mirovne operacije, uporaba sile, oboroženi spopadi, Ženevske konvencije
___________________________________________________________________
3. Patricia Mindus, Sodobna razprava o državljanstvu. Z opombo o slovenskih “izbrisanih” (prev. Jernej Ogrin), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 29–44.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Pojem »državljanstvo« ima danes mnogo širši pomen, kot ga je imel še pred nekaj desetletji. V sodobni razpravi obstajajo trije načini rabe tega pojma – politični, pravni in sociološki, vendar se pomeni prepogosto stapljajo, tudi prekrivajo, nerazumevanje pa se zato poglablja. Vsak od treh načinov rabe izriše drugo osnovno dvopomenskost. Enkrat se nasproti državljanu postavlja podanik, drugič tujec, tretjič spet izključeni. V tej razpravi skuša avtorica te pomene jasno razčleniti. Zraven se nasloni na primer slovenskih izbrisanih, opozori pa tudi na nekatera vprašanja, povezana z državljanstvom, ki v današnji evropski družbi še vedno niso rešena.
KLJUČNE BESEDE: politični, pravni in sociološki pojem državljanstva, človekove pravice, slovenski izbrisani, državljan, podanik, tujec, oseba brez države, izključeni
___________________________________________________________________
4. Andraž Teršek, Suverenost, ljudstvo in človekove pravice. Prispevek k razumevanju konceptov, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 45–64.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Članek obravnava štiri vidike suverenosti. Prvi vidik je teoretična predpostavka, da je politična oblast utemeljena s suvereno odločitvijo naroda kot nosilca neodtujljive pravice do politične samoodločbe in samobitnosti. Pojem naroda gre razumeti kot skupek zgodovine in tradicije, temeljnih pravil, načel, vrednot, pričakovanj ipd. Je širši od pojma ljudstva kot skupnosti določenih in živečih posameznikov. Ljudstvo ni suvereno, tudi ne njegova volja. Ljudstvo je v slovenski predstavniški demokraciji (le) nosilec oblasti za vzpostavitev in legitimacijo vladajoče strankarske politike. Svojo neposredno vez s suverenostjo izčrpa z volitvami. To je drugi vidik. Tretji vidik je dejstvo, da je državna oblast le bolj ali manj avtonomna, ne pa dejansko suverena. Suverenost kot politični in moralni koncept zahteva očitno in prepričljivo vez s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami ter s človečnostjo, kot smotrom in ciljem suverenosti. Njim gre pripisati suverenost – kot politično in moralno kakovost. Tako je tudi v Republiki Sloveniji, kjer je uveljavljen model temeljske ustavne demokracije.
KLJUČNE BESEDE: narodna, ljudska in državna suverenost, človečnost, oblast ljudstva, človekove pravice in svoboščine, modeli ustavne demokracije (edninski, dvojniški, temeljski), Slovenija
___________________________________________________________________
5. Andrej Kristan, Tri razsežnosti pravne države. Slabitev pravne države z omejevanjem dostopa do ustavnega sodišča, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 65–89.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Le redko kdo poudarja, da dostop posameznikov do US ni namenjen zgolj varstvu človekovih pravic, ampak pomembno pripomore tudi k resnični ustavnosti pravnega reda. Ob napovedovanih ustavnih spremembah pa avtor te razprave razčleni povezavo med zasebnim dostopom do ustavnega sodišča in pojmom pravne države. V ta namen izriše tudi velik del pomenskega ogrodja pravne države. Na koncu različne oblike ustavnonadzorskih ureditev razvrsti glede na to, ali pravno državo krepijo ali pa omejujejo. Slike prikazujejo vpliv različnih ureditev na pomensko ogrodje pravne države – izrisano v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu.
KLJUČNE BESEDE: v svojem bistvu sporni pojmi (Gallie); oblikovalni in razlikovalni pojmi nauka o pravu; oblikovalni pojem pravne države, razlikovalni pojmi pravne države (Pfersmann); stopnje pravne države (ničta, prva, druga in tretja); dostop posameznikov do ustavnega sodišča; ZUstS-A
___________________________________________________________________
6. Manuel Atienza, Argumentiranje in ustava (prev. Andrej Kristan), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 91–128.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Zgodovinski tok poustavljanja naših pravnih redov je tesno povezan z napredujočim razvojem argumentativnih praks. Ta je pripeljal do novega pojmovanja prava, ki ni več skladen s pravnim pozitivizmom. V jedru tega pojmovanja so novoustavniški nauki o pravu, ki se razvijajo od konca 70. let naprej (Ferrajoli, Dworkin, Alexy, Nino, MacCormick in Raz). V razpravi je izpostavljenih štirinajst skupnih značilnosti teh naukov, avtor pa razkrije tudi njihov vpliv na argumentativno razsežnost prava. Kot pokaže, pa pomen argumentiranja v današnjem pravu poudarjajo tudi tisti pravoslovci, ki novoustavniškega pojmovanja prava ne sprejemajo.
Atienza nato razčleni oblikovno, vsebnostno in učinkovno (pogovorno in govorniško) razsežnost argumentiranja. Čeprav je tudi pravno argumentiranje sestavljeno iz vseh teh prvin, pa vendar lahko ločimo različna polja pravnega argumentiranja glede na to, katera od prvin v njih igra najbolj značilno vlogo. Argumentiranje odvetnikov je v osnovi pogovornega značaja (pri pravdanju z nasprotno stranko) oziroma govorniškega značaja (kadar je usmerjeno k temu, da v nekaj prepriča sodnika). Oblikovna razsežnost pomembno oznamuje pravoslovno in poučevalno razčlenjevanje pravnih besedil in sodnih odločb, medtem ko je vsebnostna razsežnost argumentiranja bistvena za sodniško utemeljevanje odločitev.
Sodniške utemeljitve se v enostavnih zadevah razlikujejo od utemeljitev v zapletenih zadevah (te navadno pridejo do najvišjih sodišč). Težavnost posamezne zapletene zadeve izhaja bodisi iz dejstev primera (takrat načenja vprašanja (i) dokaza in (ii) opredelitve) bodisi iz predpisov (ti postavljajo (iii) vprašanja ustreznosti nekega predpisa za posamezni primer ali (iv) vprašanja njegove razlage). Poleg notranje utemeljitve zato zapletene zadeve zahtevajo tudi zunanjo utemeljitev, osnovano na načelih praktičnega uma, kot so načelo vesoljnosti, stanovitnosti, ujemanja in sprejemljivosti zaključkov. Pri tem je oblika sklepanja, ki jo sodnik uporabi, odvisna od narave pravnih stavkov, ki so v danem primeru uporabni. Atienza zato jasno predstavi štiri značilne obrazce pravnega sklepanja: (a) podvzemajoči modus ponens (ta se uporablja pri pravilih ravnanja), (b) obrazec prilagajanja (uporablja se ga pri pravilih cilja), (c) utežni obrazec tehtanja načel ravnanja in (č) tistega, ki se uporablja pri tehtanju med smernicami (tj. načeli cilja).
Ker je ustavno argumentiranje najmočneje oznamovano z utežnimi obrazci, Atienza v nadaljevanju obravnava vprašanje odnosa med razlaganjem in tehtanjem. Gre za eno ali dve dejavnosti? Mar ena predpostavlja ali vključuje drugo? Ubeseditve načel in smernic imajo širok in odprt pomen, zato zahtevajo oboje, tako razlaganje kot tehtanje. Nobenega načina ni, s katerim bi izid teh dveh dejavnosti lahko predvideli. Kljub temu pa imamo določena merila, ki ustavne igralce vodijo in jim postavljajo meje. Atienza na koncu obravnava ta merila in njihovo uporabo v argumentativnih prostorih zakonodajalca, rednih sodišč, odvetnikov in ustavnega sodišča.
KLJUČNE BESEDE: oblikovno, vsebnostno in učinkovno (pogovorno ali govorniško) pojmovanje argumentiranja, tudi razsežnosti argumentiranja; sodobno ustavništvo, ustavna (pravna) država, pravo kot argumentiranje (razlogovanje), poustavljanje
___________________________________________________________________
7. Marie Rota, Sodna praksa Medameriškega sodišča za človekove pravice. Kronika za leto 2008 (prev. Živa Nendl), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 129–138.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: V letu 2008 je Medameriško sodišče za človekove pravice sprejelo več vsebinskih odločitev. V njih se je izreklo predvsem o pravici do življenja in o pravici do osebne celovitosti, tj. o pravicah, v kateri posegajo prisilna izginotja in izvensodne usmrtitve, ki so v državah članicah Organizacije ameriških držav pogost pojav. Opazna je težnja držav pogodbenic Ameriške konvencije o človekovih pravicah, da vsaj v določenem obsegu priznavajo svojo odgovornost za očitane jim kršitve, zato se število predhodnih ugovorov držav zmanjšuje. Pogosto stranke sklenejo tudi prijateljske poravnave. Te omogočajo hiter zaključek sporne zadeve in dodelitev ustrezne odškodnine žrtvam, povečuje pa se tudi učinkovitost sodišča. Očitno je, da se kljub številnim podobnostim z Evropskim sodiščem za človekove pravice pristop obeh mednarodnih pravosodnih teles v določenih točkah bistveno razlikuje, kar je mogoče pripisati za vsako regijo značilnim kršitvam človekovih pravic, ki zahtevajo tudi različen sodni odgovor nanje.
KLJUČNE BESEDE: Ameriška konvencija o človekovih pravicah, Medameriško sodišče za človekove pravice, prisilna izginotja, osebna celovitost posameznika, drugotna žrtev po MSČP, posredna žrtev po ESČP, izvensodne usmrtitve, sojenje v razumnem roku
___________________________________________________________________
8. Vincent Souty, Nova razdelitev oblasti v bolivijski ustavi (prev. Mateja Rus Bassit), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9,139–146.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Bolivijski državljani so 25. januarja 2009 na referendumu potrdili novo ustavo. Njena ustanovna zgradba je zapletena in na izviren način ureja razdelitev oblasti. Pomnoževanje teles odločanja in njihove široke pristojnosti preprečujejo prevlado enega samega telesa in hkrati zahtevajo njihovo tesno medsebojno sodelovanje ter nenehno pogajanje pri izvajanju državnih politik. Osrednja vloga v novi ureditvi pa nedvomno pripada ljudstvu, ki s svojimi pristojnostmi razsodnika lahko pomembno vpliva na razmerje moči v državi in ima v rokah celo prihodnost nove ustave.
KLJUČNE BESEDE: nova bolivijska ustava, razdelitev oblasti, središča odločanja, sodelovanje javnih ustanov, samouprava, predsednik države, večetnična zakonodajna skupščina, večetnično ustavno sodišče, sodelovanje državljanov, vloga ljudstva
___________________________________________________________________
9. Luis Duarte d’Almeida, Vsebina in postopek v kazenskem pravu. Recenzija Minervine sove Boštjana M. Zupančiča (prev. Jan Jeram), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 9, 147–156.
Cena PDF: 6 €
POVZETEK: Avtor recenzije kot glavne trditve nedavnega dela Boštjana M. Zupančiča Minervina sova – eseji o človekovih pravicah izlušči naslednje: (T1) »Razsojanje«, razumljeno kot »obvezen, pravni in javni način reševanja sporov«, je »storitev, ki jo nudi država,« in hkrati »bistvo prava«. (T2) »Pri nepristranskem razsojanju ima po naravi stvari rešitev spora prednost pred iskanjem resnice«. (T3) »Če naj kazenski postopek zagotavlja legitimnost, mora biti oblikovan po vzoru racionalnega, nepristranskega razsojanja«. V nadaljevanju prikaže pregled Zupančičevih argumentov v podporo zgornjim trditvam in jih kratko komentira. Ob tem zagovarja stališče, da omenjene trditve, ki sicer v natančno določenih primerih lahko držijo, nimajo takšnega dosega ali posledic, kot se jim pripisujejo v knjigi.
KLJUČNE BESEDE: kazensko pravo, sojenje, razsojanje, pravičnost, rešitev spora
___________________________________________________________________
Revus – Revija za evropsko ustavnost
je prva slovenska revija za ustavno pravo
___________________________________________________________________
Urednika: Andraž Teršek in Andrej Kristan
Mednarodni uredniški svet: Manuel Atienza, Dominique Breillat, Bojan Bugarič, Franc Grad, Riccardo Guastini, Igor Kaučič, Rudi Kocjančič, Rajko Knez, Ivan Kristan, Peter Krug, Arne Mavčič, Eric Millard, François Ost, Marijan Pavčnik, Ciril Ribičič, Branko Smerdel, Franc Testen, Roberto Toniatti, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič
Založba: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije
Izdajatelj: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije v sodelovanju z Društvom za ustavno pravo Slovenije
